|
OTIRAČE
Ko pomislimo na higijeno v srednjem veku, dobimo mešane občutke. Na eni strani beremo o umazaniji, ki se je nabirala na ulicah mest[1], in o zajedavcih, ki so pestili vse po vrsti[2], na drugi strani o javnih kopališčih, kjer se je brez obleke in brez sramu kopalo in zabavalo staro in mlado[3], na tretji strani se čudimo upodobitvam pojedin v kadeh in bazenih[4]. Vemo, da je bilo kopanje v 14. in 15. stoletju že sprejeta oblika družbenega življenja[5], da je bilo splošno merilo telesne čistoče umivanje vsaj tistih delov telesa, ki se vidijo: rok in obraza. Zliti nekomu 'vodo na roke' je bilo znamenje vljudnosti in prijateljstva[6]. Vemo tudi, da je bilo zaželjeno, da je bil ljubezenski partner čist in prijetno dišeč[7], da so se osvežili ali umili po spanju[8] ter da se je v 14. in 15. stoletju na dvoru razvila funkcija služabnika 'Umivalca', ki je na rami ali okoli vratu nosil dolgo in z resicami okrašeno otiračo[9], v rokah pa posodo z vodo[10]. Navodilo za 'Umivalca' iz Book of Nurture pravi: 'pokrij kredenco s kockasto otiračo in si daj otiračo okoli vratu, saj je taka vljudnost, in en njen konec si olikano položi prek leve roke; (...) Vzemi en konec otirače v levo roko, kot je navada, skupaj s solnico in drugi konec v desno roko z žlicami in noži'[11]. A pri vseh ohranjenih napotkih o vzgoji, strežbi, pravilih redov in popisih premoženja ne vemo točno, v kaj so se brisali, iz česa so ti predmeti bili, kako so izgledali. So se raje kar posušili na soncu/zraku oziroma še mokri oblekli svežo srajco, če so jih imeli več (kar je bila pri preprostem prebivalstvu redkost[12])? Se omembe krp, krpar, robcev, prtičev, prtov, trakov in drugega lanenega blaga[13] nanašajo tudi na kakšno vrsto blaga, ki bi jo lahko povezali z umivanjem? Za te podatke se moramo ozreti na umetniške podobe. Redke
omembe otiralnikov navajajo 'krpe, s katerimi si bratje brišejo roke in
noge'[14],
'bel in čist prtič, iz kvalitetnega blaga[15],
s katerim si Lancelot in njegova dama obrišeta roke, preden sedeta k
pojedini, 'čist kos blaga', s katerim naj služabnik do suhega obriše
svojega gospoda[16]
ter ozko in široko otiračo[17].
Charlotte de Savoy je v svoji skrivni, zaklenjeni in z rožnim vonjem
odišavljeni skrinji poleg različnih vrst rjuh hranila tudi 'otirače za
roke iz holandskega blaga' in 'dve vezeni otirači iz materiala linomple'[18].
Prva
podoba otiralnika oziroma otirače je že iz 12. stoletja, največ upodobitev
pa najdemo v zvezi z običajem zlivanja vode na roke. Otirače so daljši ali krajši trakovi blaga, njihova širina je zelo verjetno omejena s širino statev (med 60 in 100 cm[19]) in različnih tkalskih okvirjev (med 40 in 80 cm[20]), na katerih je bilo blago stkano. To je hitro razvidno, če primerjamo širine otirač z velikostjo ljudi. Dolžina je bila verjetno poljubna, kakor so se pač sami odločili. Na upodobitvah so dolžine zelo različne, od kakih 60 cm pa vse do 3 metrov. Zdi pa se, da pri 'trakastih' otiračah prevladujejo dolžine okoli 2 metrov. Za
otiralnike so verjetno uporabljali kar rjuhe. Te so bile največkrat sešite
iz večih trakov skupaj, saj je veljalo za velik luksuz, če je imela rjuha
le en šiv, ker so morali take rjuhe delati na posebej narejenih statvah[21]. Iz pisnih virov je razvidno, da je bila večina 'hišnega blaga' lanena in sicer tkana v platnovi vezavi (od tod tudi izraz (laneno) platno[22]). To je najpreprostejša, najpogostejša in najtrdnejša vezava, pri kateri gre prečna preja v eni smeri pod vsako drugo osnovno prejo, v obratni smeri pa prav tako pod vsako drugo osnovno prejo, le da so tiste preje, ki so bile prej spodaj, zdaj zgoraj. Če bi imeli preji različnih barv, bi dobili šahovski vzorec iz teh dveh barv. Pri tkanju trakov na tako ozkih statvah sta se zunanja (daljša) robova 'zarobljala' sproti tako, da je prečna preja preprosto šla okoli zadnje osnovne preje in se nadaljevala v naslednjo vrsto. Daljših robov tako kasneje ni bilo potrebno še dodatno robiti. Če je prečne preje zmanjkalo, so novo prejo vtkali na ta način, da se je s staro prekrivala preko treh osnovnih prej; vozlov niso delali, ker ni bilo potrebno. Na začetku in koncu pa so odnovne preje ali 'zarobili' ali pustili prosto viseti in jih uporabili kot resice. Za mehkejši in/ali bolj vpojen učinek so morda uporabljali tudi kakšno drugo vezavo[23] ali bolj grobo tkanje ali pa so morda mešali različne vrste materiala (lan in volna?). Ker
lanena vlakna po naravi nisto čisto bela, so belo barvo platna dobili
tako, da so blago zmočili in razgrnili na soncu, kjer se je pobelilo. Izkazalo se je, da je največ otirač in otiralnikov čisto navaden kos belega lanenega blaga. Včasih so osnovne niti, ki so ostale po tkanju, zavozlali le tam, kjer so se začele, in dobili resice, včasih so iz njih spletli mrežico ali drug okras. Včasih pa so otirače tudi okrasili. To so lahko naredili v eni ali več barvah. Če je bil okras enobarven, je bil v modri (indigo), rjavi ali temno zeleni barvi. Sestavljali so ga različno široki pasovi in črte po vsej širini otirače, včasih sestavljeni iz geometričnih likov ali izpolnjeni z geometričnim vzorcem. Otirače premožnejših ljudi pa so bile lahko tudi izvezene z ratlinskimi, živalskimi ali človeškimi motivi. Okras večbarvnih otirač je bil narejen na isti način, poleg kombinacije zgoraj omenjenih barv pa se pojavljajo še bež, oranžna, temnejša rumena in rdečkasta. Navadno se na eni otirači pojavita dve barvi, le v enem primeru je otirača res 'pisana'.
Otirače v tabelah so razdeljene na:
Literatura
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tabele: otirače in otiralniki brez okrasja
otirače z enobarvnim okrasjem (lahko z resicami)
otirače z večbarvnim okrasjem (lahko z resicami)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Opombe: [1] V uvodu edikta iz novembra 1539 francoski kralj pravi, da se je stanje v našem ljubem mestu Parizu in njegovih predmestjih močno poslabšalo (...), da so to mesto in ta predmestja tako dolgo ostala nesnažna in tako polna blata, govna, grušča in drugih smeti, ki jih je vsak pustil in po splošni navadi odložil pred svoja vrata, brez upoštevanja razuma in ukazov naših predhodnikov,... Po Laporte, Zgodovina dreka, str. 10. [2] V južnofrancoski vasici Montaillou so si v 14. stoletju nenehno obirali uši, nekatere ženske so iz tega naredile celo poklic. Po Vigarello, Čisto in umazano, str. 52. [3] Npr. opis kopališča v Badnu papeževega tajnika Poggia Bracciollinija iz leta 1414, ki kopališče proglasi kar za raj na Zemlji. Po History of Private Life II, str. 605-606. [5] Čeprav še zdaleč ne povsod znana. Študent Thomas Platter iz sredine 15. stoletja v reki opere svojo srajco in očisti obleko, sam pa se ne umije. Po Vigarello, Čisto in umazano, str. 51. [6] Enfant d'honneur lave tes mains A ton lever, à ton dîner Et puis au souper sans finer. 'Sobar, umivaj si roke, / ko vstaneš, pred kosilom, / in potem pred večerjo venomer' pravi nasvet iz 14. stoletja. Po Vigarello, Čisto in umazano, str. 59. [7] Iz pravil dvorne ljubezni Andreasa Capellanusa. Po Giles de Laval, Tubbed and Scrubbed. [8] John Russell, Book of Nurture, v poglavju o garderobi: ...and have ready water and towel so that [the lord] may wash after his sleep. Po The Babees' Book, str. 34. [9] Zaradi zelo jasne predstave, kakšne so brisače danes, predlagam, da se za srednji vek uporabljata manj znani obliki otirača in otiralnik. Ločitev med njima bi bila v tem, da otirača predstavlja 'brisačo' za roke, obraz in noge, otiralnik pa 'brisačo' za celo telo. [10] Giles de Laval, Tubbed and Scrubbed. [11] Cover your ewery-cupboard with a diapered-towel, and put the towel round your neck, for that is curtesy, and put one end of it mannerly over your left arm; (...). Take one end of the towel in your left hand, as the manner is, together with the salt-cellar and take the other end of the towel in your right hand with the spoons and knives. Knjiga je bila prvič natisnjena okoli leta 1460. Towels ali cloth se imenuje tudi blago za zavijanje kruha (str. 28) ali za pogrinjanje mize (str. 29). Po The Babees' Book, str. 28. [12] Garderobo burgundskega podeželana so sestavljali tunika, s krznom obrobljeni plašč, klobuk in dolge gate, toskanske podeželanke pa dve tuniki, dolga srajčka in za plašč narobe obrnjena in z zajčjim krznom obšita koža. Po History of Private Life II, str. 571. [13] Pod angleško besedo napkin ali francosko besedo touaille se je lahko skrival robec za brisanje ust pri jedi, krpica za varovanje rokopisov pred mastnimi rokami, krpa za dvigovanje loncev v kuhinji ali otirača za brisanje obraza po umivanju. Po Aelflaed of the Weald alias Geoffrey Linyiue, Bed, Bath and Table. [14] Iz Pravilnika svetega Benedikta. Po Vigarello, Čisto in umazano, str. 59. [15] Une serviette belle et blanche, De tissu de qualité, pour s'essuyer les mains.
Chrétien de Troyes, Le Chevalier de la Charrete
ou Lancelot, ok. 1170. S strani
http://visualiseur.bnf.fr/Visualiseur?Destination=Gallica [16] John Russell, Book of Nurture, v poglavju o kopeli: ...wipe him dry with a clean cloth,... Po The Babees' Book, str. 34. [17] The Book of Courtesy iz ok. 1460 (napisana je bila verjetno pred letom 1420): ... A narrow towel, a broad beside,... Po The Babees' Book, str. 60. [18] Charlotte je bila druga žena francoskega kralja Ludvika XI. in je umrla leta 1483. Po Aelflaed of the Weald alias Geoffrey Linyiue, Bed, Bath and Table. Linomple je vrsta finega lanenega blaga. S strani Period Medieval Materials: http://themamaof.chriswithpants.com/periodmaterials.html. [19] Viri nam kažejo zelo različne oblike in širine statev, od nizkih do viskih in od ozkih do širokih. Za širino blaga npr. od 80 do 90 cm rabimo širino statev od 100 do 110 cm. Marinc, Sodobno ročno tkalstvo, str. 56. Primer pokončnih ozkih statev npr. iz dela Egerton Genesis Picture Book iz okoli 1360, fol. 2v (Egerton 1894). [20] Marinc, Sodobno ročno tkalstvo, str. 48. [21] Po Aelflaed of the Weald alias Geoffrey Linyiue, Bed, Bath and Table. So uporabljali tudi velike tkalske okvirje velikosti 300 x 400 cm? (Marinc, Sodobno ročno tkalstvo, str. 48). V Winchester Customs iz 13. stoletja so omenjene nizke statve, na katerih je bilo mogoče tkati blago širine 2 jardov (pribl. 1.8 metra). Po English Medieval Industries, str. 329. Primer širokih statev npr. iz Boccacciovega dela De mulieribus claris iz 15. stoletja, fol. 70v (Français 598). [22] Platnova vezava je znana tudi v drugih proizvodnjah blaga. V svileni proizvodnji se imenuje taft vezava, v volneni proizvodnji pa suknena vezava. Marinc, Sodobno ročno tkalstvo, str. 30. [23] Aelflaed of the Weald alias Geoffrey Linyiue, Bed, Bath and Table.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Celestina Ekaterina Gradiščanska alias Tina Balant |
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
)
)
)
)
)
)
)
