Srečanje Compagnonov v Foculusu

V soboto, 18. decembra 2004, smo se v Piceriji Foculus zbrali Compagnoni Druščine zlate ostroge in tisti, ki so izrazili željo, da bi to tudi postali, z namenom, da se spet vidimo in v dobri družbi poveselimo.
 

Rezervirali smo si prostor v Auerspergovi sobi, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj bi nas skoraj tridesetglavo množico težko spravili kam drugam, še posebej, ker smo napolnili prostor s smehom in dobro voljo.
 

Kot je navada, smo kakšne pol ure kapljali v prostor, da smo družno sedli za omizje ter pričeli naročati dobrote za okrepitev trupa in osvežitev grla. Majordom je nekaj besed namenil pomembnosti takih srečevanj, nakar se je vsa družba s ploskanjem zahvalila najbolj zaslužnim Compagnonom za organiziranje srečanja in sicer Hugu in Celestini, nekaj sta pa zraven pristavila še Minjon in Romuald.
 

Skupaj smo nazdravili, nakar se je ozračje oplemenitilo s pogovori med starimi bojnimi tovariši, med »fosili« na srednjeveški sceni, in novoprispelimi gorečneži, zapeljivimi damami in vljudnimi gospodiči. Strežba je bila dobra, saj so naročeno hitro prinesli. Tisti, ki bi pričakoval, da bo dobra hrana ustavila ali vsaj upočasnila pogovore, bi se krepko zmotil. Dialog namreč dovoli, da ob vsakem trenutku vsaj nekdo žveči, nato pa se vloge zamenjajo.  
 

Da bi se zadnjice ne preveč navadile na sedež in da bi smeli uživati v družbi čimvečih kameradov, smo se tudi presedali in kar naenkrat obtežili južni del omizja. Pomerjali smo dele verižnine, se šalili in poskusili zapeti že skoraj himno našega omizja, stari napev All voll - še malo in nam bo uspelo zadeti vse note in se spomniti vsega besedila.
 

Poziranje pred fotoaparatom dveh igrivih Compagnonov je žal pripeljalo do neljubega dogodka in teka po led ter vožnje na urgenco (vse se je končalo dobro in brez posledic, razen te, da bomo še bolj previdni).
 

Družba je ostala še nekaj časa »pri Auerspergovih«, nato pa smo se odločili za končni izpad iz utrdbe in se sprehodili po stari Ljubljani v luči decembrskega okrasja in si po zaključenem krogu voščili vse naj-naj, se objeli in poslavljali ter na koncu odšli v noč in praznikom naproti.