|
Ognjena
kartuzija v Žičah 2007
Hja. Kako naj to lepo povem. Ognjena kartuzija
včeraj je bila bolj nikakršna.
Prireditev se je začela ob 13h. Mi smo tja prispeli že ob 9h in smo si lahko
v miru ogledali kartuzijo, ki je izredno zanimiva. Ostanki meniških celic so
sicer le še kupčki kamenja, kapelica z Božjo njivo, kjer so menihe
pokopavali, pa je lepo ohranjena. Našli smo tudi skrivne stopnice, ki so iz
zakristije vodile v knjižnico in še eno zakristijo in jih omenja Paolo
Santonino leta 1487. Tisti redki ostanki gotskega okrasja v cerkvi
izkazujejo resnično prefinjeno arhitekturo. Kar nekaj stavb so že obnovili
in postavili so obrambni hodnik na delu zidu. Mene so čisto prevzela gotska
vrata mehkih oblik na zunanji strani levega stolpa. V enem od gospodarskih
poslopij je razstava o rokopisih iz Žičke kartuzije, ki je bila še nedolgo
tega na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Gastuž ob kartuziji obratuje
že od leta 1467, ima čudovit gotski portal in prijazne natakarje. Tudi cene
so zelo dobre.
Pred začetkom smo se sprehodili tudi do cerkve v 2km oddaljenem Špitaliču,
ki je prva pri nas, ki romanske elemente meša z gotskimi že konec 12.
stoletja. Bila je del spodnjega kartuzijanskega samostana, od katerega je
danes poleg cerkve ostala le še v župnišče spremenjena stavba.
Za vstopnino 19 evrov (študenti 14) si si lahko pod vročim soncem ogledal
tržnico, na kateri je bila edina nova zanimiva stvar izdelovanje vrvi, neka
gospa iz Žič je pletla košare iz neoluščenih šib, 'naš' izdelovalec bobna je
v pergament obdeloval kožo, vse drugo so bili spominki in nesrednjeveške
stvari. Kuharji so bili, tako kot ponavadi, nesrednjeveško oblečeni. Celo
popoldne je na vročem soncu igrala češka skupina, ki je bila še najboljši
del vsega.
V kartuzijo kostumirane ženske osebe niso smele, navadne obiskovalke pa so
lahko šle. Vseeno smo se morali it hladit v senco, ker je bilo sonce le
prehudo. V samostanu je bil pisar, menihi so vsake toliko časa okoli vozili
voziček z zelenjavo (kartuzijani niso jedli mesa) in se sprehajali naokoli.
Proti večeru so v cerkvi prvič peli v Žičah napisane korale.
Upali smo, da bo vsaj večerni napad na kartuzijo upravičil astronomsko
vstopnino. V kartuziji so lahko ostali samo tisti, ki so imeli vip vstopnice
(za 100 evrov), vsi ostali so morali ostati zunaj obzidja in so bili
prikrajšani za vse boje, zajetja menihov in druge stvari, ki so se godile
znotraj obzidja. Poleg tega, da je odpadla maša, se je začetek napada
prestavil z 19h na 21h uro. Marsikdo se je naveličal čakanja, niti ni bilo
pomembno, ali si kupil vstopnico ali ne, ker so nas vse zgnetli na mali
prostorček pred vhod v samostan. Potem je v počasnem sprehodu prišla vrla
turška konjenica. Za njo je bilo osem ali deset Turkov, za njimi pa cela
vrsta v haljice oblečeni in z belimi ala turbani na glavah vsi vip
obiskovalci, ki so tvorili 150 ali 200 nastopajočih, s katerimi so se
hvalili v reklami. Nekateri so nosili bakle. Konjenico so s težavo spravili
čez most med ljudi, potem pa je hitro odjahala. Turški napad se je začel z
udarcem po vratih (vrata so se že pri tem skoraj odprla), ki mu je sledilo
prestrašeno kričanje ljudi za obzidjem, ki je bilo še najboljši del napada.
Vip-ovci so se z baklami postavili na most in ob vrata. Potem so ovna z
majhnimi kolesi po globokem pesku s težavo spravili pred vrata in jih že z
drugim zamahom odprli. Tistih osem Turkov je šlo v kartuzijo, s čimer se je
za navadne smrtnike zaključil naval na samostan.
Ves dan je bilo slišati pritoževanje obiskovalcev, da za tako ceno ne
ponujajo ničesar, da prireditev sploh ni bila oglašana v lokalnih časopisih,
mnogi so se obrnili, ko so prišli do blagajne.
Škoda, kajti lokacija in priložnost sta bili
izredni. |
